Sources
Antonovič V.B., Bec V.A., Istoričeskie deâteli Ûgo-Zapadnoj Rossii v biografiâh i portretah, Kiev 1885.
Antonovič V.B., Katalog sobraniâ arheologičeskih i istoričeskih drevnostej Ekateriny Nikolaevny Skaržinskoj, Poltava 1891.
Bìlâšìvs’kij M.F., Ukraïns’ke narodne mistectvo, Harkìv 2017.
Bočkarev K.P., Očerki Lubenskoj stariny, Moskva 1901.
Bolsunovskij K.V., Drevnie gir’ki, najdennye v Kieve, i otnošenie ih k različnym vesovym sistemam, Kiev 1898.
Bolsunovskij K.V., Svincovye plastiny (plomby) s uslovnymi znakami cerkovnyh prazdnikov, Kiev 1899.
Pčìlka O., Ukraïns’kì uzori, Kiïv 1912.
Vetrogradov I.F., Pamâti A.N. Polâ. Po povodu 20-ti letiâ so dnâ ego smerti, Ekaterinoslav 1910.
Critical literature
Dìduh L.V., Mikola Bìlâšìvs’kij ì rozvitok mìscevih muzeïv Ukraïni, “Kraêznavstvo” 2008, no 1–4, p. 120–127.
Dvorkìn Ì.V., Vsupereč ìmpers’kìj polìticì: ukraïnoznavstvo v muzeâh Naddnìprânŝini drugoï polovini XIX–počatku XX st., “Ukraïnoznavčij al’manah” 2019, t. 24, p. 56–60, DOI 10.17721/2520-2626/2019.24.10.
Gaj-Nižnik P., Fedìr Štejngel’ – mecenat, gromads’ko-polìtičnij dìâč, posol Ukraïns’koï Deržavi v Nìmeččinì, “Diplomatična ta konsul’s’ka služba u vimìrì osobistostì” 2016,t. 13, p. 95–124.
Klepak A.S., Gromads’ka ta mecenats’ka dìâl’nìst’ V.V. Tarnovs’kogo-molodšogo v Ukraïnì (1838–1899 rr.), Kiïv 2018.
Kobižča N.Ì., Kul’turnic’ka dìâl’nìst’ Borisa Grìnčenka: svìtoglâdnij aspekt: monografìâ, Kiïv 2017.
Kolesnik Ì.Ì., Ukraïns’ka ìstorìografìâ (XVIII – počatok XX stolìttâ), Kiïv 2000.
Konstantìnova V.M., Urbanìzacìâ: pìvdennoukraïns’kij vimìr (1861–1904 roki): monografìâ, Zaporìžžâ 2010.
Kovalevs’ka O.O., Dìâl’nìst’ Mikoli Bìlâšìvs’kogo v roki Peršoï svìtovoï vìjni, “Ukraïns’kij ìstoričnij žurnal” 2008, no 2, p. 119–128.
Kuz’mìna Ì.V., Ukraïns’ka gìlka rodu Štejngelìv: viznačnì postatì. Ìstoriko-prosopografìčne doslìdžennâ, Kiïv 2016.
Miller A.I., Ukrainskij vopros v Rossijskoj imperii: monografiâ, Kiev 2013.
Nestulâ O.O., Nestulâ S.Ì., Rol’ M.F. Bìlâšìvs’kogo u stvorennì muzeû F.R. Štejngelâ u s. Gorodok na Volinì, “Naukovì zapiski Ìnstitutu polìtičnih ì etnonacìonal’nih doslìdžen’ ìmenì Ì.F.Kurasa NAN Ukraïni” 2012, special issue, p. 257–264.
Petrov S.S., Knižkova sprava v Kiêvì. 1861–1917: monografìâ, Kiïv 2002.
Popel’nic’ka O.O., Bìlâšìvs’kij M.F. – peršij direktor Nacìonal’nogo muzeû ìstorìï Ukraïni, “Ukraïns’kij ìstoričnij žurnal” 2008, no 2, p. 100–118.
Rudenko G.G., Žittêvij ta tvorčij šlâh K.M. Mel’nik-Antonovič, “Ìstorìâ ì kul’tura Pridnìprov’â: nevìdomì ta malovìdomì storìnki : nauk. ŝorìčnik” 2009, vol. 6, p. 121–129.
Šandra V.S., Dvorânstvo «ukraïns’kih g̀ubernìj» Rosìjs’koï ìmperìï u zems’komu samovrâduvannì (1860-tì rr.–počatok XX st.), „Ukraïns’kij ìstoričnij žurnal” 2020, no 4,p. 46–60, DOI 10.15407/uhj2020.04.046.
Suprunenko O.B., Arheologìâ v dìâl’nostì peršogo privatnogo muzeû Ukraïni (Lubens’kij muzej K.M. Skaržins’koï): Monografìâ, Kiïv, Poltava 2000.
Zatilûk Â.V., Ostaševs’ka Û.V., Akademìk Mikola Fedotovič Bìlâšìvs’kij ta jogo personal’nij žittêpis: publìkacìâ džerela ì perspektivi doslìdžennâ, “Naukovij vìsnik Nacìonal’nogo muzeû ìstorìï Ukraïni. Zbìrnik naukovih prac’” 2019, vol. 4, p. 390–410.